Bolezni, ki jih prenašajo klopi

S toplejšim vremenom postanejo klopi aktivnejši, s tem pa se poveča tudi možnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo. V Sloveniji sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME), redkeje pa se pojavlja tudi humana granulocitna anaplazmoza. Slovenija sodi med države z visoko pojavnostjo KME v Evropi, okuženi klopi pa so razširjeni po skoraj vsej Sloveniji.

Klopi so lahko aktivni že od februarja pa vse do novembra, njihova aktivnost pa je odvisna predvsem od vremenskih razmer. Največ primerov bolezni, ki jih prenašajo klopi, beležimo v toplejšem delu leta.

Lymska borelioza

Lymska borelioza je najpogostejša bolezen, ki jo v Sloveniji prenašajo klopi. Povzročajo jo bakterije iz rodu Borrelia. Najznačilnejši zgodnji znak okužbe je neboleča rdečina na koži (eritema migrans), ki se postopoma širi navzven in na sredini pogosto bledi, zato dobi obliko kolobarja. Pojavijo se lahko tudi manj značilni simptomi, kot so utrujenost, glavobol, povišana telesna temperatura in povečane bezgavke.

V poznejših fazah lahko bolezen prizadene različne organe oziroma organske sisteme, predvsem živčevje, sklepe, mišice, srce in oči. Zato je pomembno, da okužbo prepoznamo in zdravimo čim prej. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, zdravljenje v zgodnji fazi pa je praviloma zelo učinkovito.

Cepiva proti lymski boreliozi za ljudi trenutno ni. Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja so zaščita pred vbodi klopov, uporaba repelentov, primerna oblačila ter temeljit pregled telesa po vrnitvi iz narave.

Klopni meningoencefalitis

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se najpogosteje prenaša z vbodom okuženega klopa. Začetni znaki so lahko podobni gripi in vključujejo slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in povišano telesno temperaturo. Pri delu bolnikov po obdobju izboljšanja sledi druga faza bolezni z visoko vročino, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem ter drugimi znaki prizadetosti osrednjega živčevja.

Bolezen lahko poteka težko in povzroči dolgotrajne ali trajne posledice, med drugim glavobole, motnje koncentracije, motnje ravnotežja, motnje sluha, pareze in ohromitve. Pri odraslih je KME redko lahko tudi smrtna bolezen.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Osnovno cepljenje obsega tri odmerke, za vzdrževanje zaščite pa so potrebni tudi poživitveni odmerki.

Humana granulocitna anaplazmoza

Med redkejše bolezni, ki jih v Sloveniji prenašajo klopi, spada humana granulocitna anaplazmoza. Gre za bakterijsko okužbo, pri kateri se lahko pojavijo predvsem povišana telesna temperatura, glavobol, izrazito slabo počutje ter bolečine v mišicah in sklepih.

Tudi proti anaplazmozi cepiva ni. Bolezen zdravimo z antibiotiki.

Kako se zaščitimo pred klopi?

Najboljši način zaščite je preprečevanje vboda klopa. Pri gibanju v naravi priporočamo:

• nosite svetla oblačila, ki pokrivajo čim več kože,

• izberite dolge hlače, dolge rokave in zaprto obutev,

• uporabljajte repelente,

• po vrnitvi iz narave temeljito preglejte telo, tudi lasišče, kožne gube, pazduhe in dimlje,

• stuširajte se in pregledajte tudi oblačila.

Kako pravilno odstranimo klopa?

Če na koži opazimo prisesanega klopa, ga odstranimo čim prej. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Klopa pri odstranjevanju ne mažemo z oljem, kremo, petrolejem ali drugimi snovmi.

Hitra odstranitev je posebej pomembna pri preprečevanju lymske borelioze, saj se verjetnost prenosa bakterije z daljšim časom prisesanosti povečuje. Pri klopnem meningoencefalitisu pa lahko do prenosa virusa pride že zelo kmalu po vbodu, zato ni priporočljivo čakati določenega števila ur, temveč klopa odstraniti takoj, ko ga opazimo.

Če del klopa ostane v koži, ga poskusimo čim prej odstraniti. Za prenos bolezni je pomembneje, da klopa odstranimo čim prej, kot pa da zaradi strahu pred nepopolno odstranitvijo odlašamo z odstranitvijo.